Še vedno traja ta moj teden kuhanja in čaranja po kuhinji. Po napornem dnevu v službi in obilni malici, bom za kosilo pripravil nekaj lahkega. Skozi možgane mi šine ideja o tunini skledi. Bo se prav prilegla na poln in razdražen trebušček, ki si še vedno ni opomogel od malice pri najboljši čevapdžinici v mestu. Plošča z mešanim mesom na žaru je bila skoraj premajhna, tako je bilo vse slastno in okusno.
Samo še v ribarnici se ustavim na poti domov po tunine fileje. Ostale sestavine so pa vedno doma na zalogi. Pri punci še samo preverim, kdaj bo doma, da bo kosilo pripravljeno ob pravem času. Kosilo bo pripravljeno v tridesetih minutah, tako, da imam še čas, da skočim s sodelavci na pivo po službi. Pred kosilom odpeljem še Pikija na sprehod. Med tem sprehodom pa se riž že kuha na štedilniku. V posodo nadevam narezano tuno, v katero dodam gorčična semena, narezano mlado čebulo ter sezamovo olje. Vse skupaj dobro premešam in pustim, da se okusi med seboj pomešajo. Tik preden je riž kuhan, pripravim še preliv iz majoneze, pikantne omake in vode. Upam, da mi uspe vse tako lepo pripraviti in sestaviti na krožniku, kot prikazuje slika v moji kuharski knjigi. Ko je riž kuhan, ga nadevam v dve majhni skledi, ter ga obložim z narezanimi kumarami, pripravljenim tuninim nadevom ter narezanim avokadom. Vse skupaj še previdno prelijem s pripravljenim prelivom in posipam s črnim sezamom. Kosilo pripravljeno. Fotografiram skodelici in slike primerjam s tistimi iz knjige.
Vse razen barv skodelic je enako, kot v knjigi. Spet mi je uspela ena mala mojstrovina. Danes sem pripravil še sladico, glede na to, da je kosilo zelo ne kalorično, bananin sladoled s koščki manga in stepeno smetano. Za kalorije je vedno potrebno poskrbeti.
