Sladkorna bolezen se pogosto najde tudi pod izrazom diabetes. A ne glede na poimenovanje gre za skupino presnovnih motenj glukoze. Za slednjo pa je značilno kronično povišana vrednost glukoze oziroma sladkorja v krvi.
Sicer pa je glukoza, ki so zlahka lahko poimenujemo kot krvni sladkor, izjemno pomemben vir energije za celice mišic pa tudi drugih tkiv. Obenem pa velja še za najbolj pomemben vir energije za delovanje naših možganov.
Za razumevanje sladkorne bolezni moramo najprej razumeti, kako deluje zdrav organizem
V resnici sladkorna bolezen ni tako preprosta za razumevanje. Da bi tovrstno bolezen lahko precej bolje razumeli, moramo seveda najprej dobro razumeti, kako sploh deluje popolnoma zdrav človeški organizem. Glukoza se ob zaužitju absorbira v črevesje ter preide v krvni obtok. To povzroči povišanje njene koncentracije v krvi. To pa je tudi ključni signal za sproščanje inzulina iz trebušne slinavke.
Inzulin zagotavlja privzem glukoze iz krvi v celice. Te pa jo uporabijo kot vir energije za svoje učinkovito delovanje. Vse omenjeno se pri zdravem človeku dogaja povsem samoumevno. S tem se namreč uravnava raven glukoze v njegovi krvi.
Ko pride do pomanjkanja učinkov inzulina, nastane sladkorna bolezen
In kdaj sladkorna bolezen nastane? Če pride do pomanjkanja učinkov inzulina. To pomeni, da trebušnaslinavka ne proizvede dovolj inzulina, da bi zmogel opraviti svojo nalogo oziroma če se celice inzulina ne odzovejo oziroma so na inzulin odporne.
Tipi sladkorne bolezen
Vemo, da je sladkorna bolezen razdeljena na več tipov. Poznamo sladkorno bolezen tipa 1, tipa 2 ter gestacijsko sladkorno. Slednja nastane v nosečnosti, in sicer zaradi vplivov hormonov posteljice ter večinoma po porodu tudi izgine.
Po drugi strani pa sladkorna bolezen tipa 1 nastane zaradi uničenja beta celic v trebušni slinavki ter posledično nezmožnosti tovrstnih celic, da bi lahko izdelale inzulin. Za bolnike tovrstnega tipa je torej značilno, da imajo hudo pomanjkanje inzulina. Zaradi zmanjšane odzivnosti tkiv na inzulin pa nastane sladkorna bolezen tipa 2. V tem primeru imajo bolniki v začetni fazi torej dovolj inzulina, kljub temu pa se celice nanj ne odzovejo na ustrezen način.