Bila sem pri prijateljici na kavi. Bil je res lep sončen dan. Bil je dan kot nalašč za sedenje na veliki terasi in ženski klepet. Bila pomlad in slišalo se je ptičje petje. Prijateljica je živela na robu vasi, in bila je res zelo blizu gozda, imela pa je tudi velik vrt, čeprav res nisem vedela, kje je imela čas skrbeti še za vrt, med tem ko je že tako bila zelo zaposlena v službi, in pa zraven še skrbeti za otroka.
A zaupala mi je, da pravzaprav ima veliko pomoči, saj je njen Lukec že toliko zrastel, da ji rad pomaga pri delu in ga veliko stvari zanima. Res sem ji včasih zavidala, saj je imela res krasen razgled na dolino in pa mir okoli hiše. Ko smo takole čebljale, mi je s prstom pokazala, da si je zaradi lanskega dobička z njenim vrtičkarjem letos za nagrado omislila darilo zase. To je bila vrtna uta. Resje bila ponosna nanjo, saj sta jo z Lukcem skupaj izbrala. Uta je bila res majhna in imela je manjša okna. Prav zares je pasala na njeno teraso. Najbolj ljubko pa je bilo videti, ker sta bili pred utico, za steklenimi vrati videti dva para škornjev. Eni so bili za odrasle in pa eni rumeni pa so bili taki otroški.
Poleg so bile pospravljene še majhne otroške zelene grabljice in pa mala samokolnica. Res mi je bilo zelo srčkano, in se mi zdi da ravno s temi dodatki, je vrtna uta res prišla do izraza in jo naredila na njeni terasi res prikupno. Popolnoma sem jo razumela zakaj je tako vesela in ponosna nanjo, saj je tudi to pokazala, saj sem opazila, da je vrtna uta res lepo pospravljena in skrbno čista, kar pa je bila metla pred vrati lahko živ dokaz za njeno ljubezen do vrtnarjenja.
